 | |
| Naj resnična ljubezen iz srca vodi naše odnose... |
Večno nerazumevanje, zakladnica vicev na temo razlike med spoloma, neenakosti, vsa jeza in nesprejemanje. Vse zablode: enakost med spoloma, spolna in socialna vzgoja, odnosi fant-dekle, moški-ženska, mož-žena, partner-partnerka. Je vse to plod vzgoje, narave, uma? Poglejmo v naslednjih odstavkih.
Naš svet, naš planet Zemlja, je svet dualnosti – dvojnosti, polarnosti, polov. Vedno imamo dva ekstrema, dve možnosti izbire. Pri elektriki: plus, minus. Pri spolu: moški, ženski. Pri svetlobi: dan, noč. Uporaba kreativne energije za ustvarjanje po verskem sistemu: dobro, slabo. Yin in Yang. In vse kar je vmes.
Je pa tu vedno še srednja pot. Pri elektriki zemlja/ozemljitev, pri spolu: identifikacija s človekom (nisem samo moški, sem več kot ta vloga), pri svetlobi: čista kristalna svetloba (brez naboja), kreiranje z energijo: vzrok – posledica (kaj dam od sebe in kaj se mi vrne kot bumerang). Yin, Yang: mogoče Chi?
Moški smo po principu Yang bitja. Naša moška moč je moč akcije, luči, pozitivnosti, svetlobe, uničevanja, poti navzgor, severa, sonca (glej razpredelnico – Link). Ženska moč je Yin, moč pasivnosti, teme, negativnosti, poti navzdol, ohranjanja, juga, lune.
Vendar ima vsak v svojem telesu tako moško, kot žensko energijo. Yin in Yang, obe plati torej. In se jih lahko nauči zavestno uporabljati, ter izbere med njima glede na to, kaj določena življenjska situacija od nje(ga) zahteva. To delamo vsak dan nezavedno – vendar si samo zamislite vse možne prednosti, če bi to delali zavedno. Za primer si predstavljajte, da namesto da vas nosi luna in se zjutraj ničesar ne spomnite, da se namesto tega zavedate vsega in tudi zavestno uporabljate vse vaše telesne gibe med lunohodom.
Torej od kje stalni problemi med spoloma. Mogoče tukaj; v razmislek. Po vzgoji smo moški bitja razuma. Veliko razmišljamo, zato smo dobri strategi, taktiki in generali. Ženske ste po vzgoji čustvena bitja. Obvladate čustvene situacije, ki večino moških odpihnejo, postanemo obupani ali pa doživimo čustveni zlom. Ve pa imate težave z razmišljanjem. Veliko več žensk doživi histerične napade od moških. Mislite in premišljujete, meljte in meljete, veliko bolj kot moški. In ne veste, kaj bi pravzaprav z vsem tem razmišljanjem. Pravite, nič nam ni jasno. Dragi, ne razumeš me! Mi pa rečemo: Draga, ne čutiš me!
A nismo že toliko energije vrgli v ustvarjanje neresnic, da moramo moški ženskam dnevno z besedami ponavljati, da jih ljubimo. In da nam morajo ženske dnevno padati v objem in se nam ovijati okoli telesa, da jih zaupamo. In še takrat se oba spola nepretrgoma sprašujeta. Pa me res ljubi, mu/ji je res mar zame. In večni: kdaj me bo zapustil, koliko časa jo bom spet preboleval?
Ali ne bi bilo bolje, če bi bilo ravno obratno? Da vsak pusti drugemu, tisto, kar naj bi vzgojno obvladal. Ali, da bi druga stran priznala kvalitete in dolgoletni kolektivni trud druge strani, od malih nog naprej. Da bi se nato po celem svetu slišalo: Dragi mož, razumem te. In: Draga: čutim te.
Kajti drage ženske, punce, bejbe, dame, punčke. Nas moške s svojo vzgojo dobro čutite. Poskušajte nas še razumeti. Vendar ne z glavo. S srcem. In nam govoriti in izražati svoja čustva preprosto, v kratkih stavkih. Ne razlagajte nam svojih misli. To nas uspava. Imamo namreč majhen in kratek spomin.
In poceni deci, moški, tipi, gospodje, fantki. Ženske moramo čutiti. Ne jih razumeti. In poslušati. Vendar ne poslušati glave (zato rečemo, baba je spet odprla usta in se je prec' uscal'), temveč poslušati njeno srce.
In kaj oba pola najbolj boli: ko ženska reče s telesom in čustvi moškemu, ljubim te. In tega ne čuti resnično. In ko ga zapusti, kot da se ni nič zgodilo – takrat se moški zlomimo. Takim ženskam moški nato rečemo kurbe, prasice.
In ko moški z besedami reče ženski ljubim te. Pa tega v resnici ne misli. In to žensko zlomi. Takim moškim nato ženske rečete prasci, kreteni.
Torej z resnico na jeziku, odprtimi ušesi, radostjo in pogumom v srcu - k bolj čistim odnosom, naprej! Juhej!
